V ponedeljek, 11. februarja, je potekala v dvorani OŠ Gabrovka – Dole prireditev ob obeležitvi slovenskega kulturnega praznika. Slovenci smo verjetno edini narod na svetu, ki je med svoje državne praznike zapisal kulturni praznik. Dan, ko se spominjamo naših velikih pesnikov, pisateljev in vseh drugih ustvarjalcev, ki so orali ledino jeziku, ki je danes eden od uradnih jezikov evropske unije.

Je dan, ko se spominjamo velikega pesnika Franceta Prešerna, in dan, ko se sprašujemo, kako je bilo nekdaj s kulturo, kako je danes in kako bo. Danes živimo in ustvarjamo v svoji državi. Kot narod smo majhni, a noben narod ne more biti večji od drugega – vsak je poseben in velik, s svojim jezikom in z izročilom, s svojim naravnim in kulturnim bogastvom.

Naša dežela skriva mnoge naravne bisere, kot so reke, jezera, slapovi, jame, gore, pa tudi veliko kulturno bogastvo.  Prešeren je o veličastni naravi povedal, da ni umetnika, ne slikarja, ne pesnika, ki bi se lahko vsaj nekoliko približal tej lepoti.

 

Nekaj utrinkov z umetniškega ustvarjanja pa smo doživeli tudi na prireditvi, ko so se nam  v počastitev praznika kulture predstavili učenci OŠ Gabrovka – Dole ter v sodelovanju s Kulturnim društvom Frana Levstika  tudi ženski in moški pevski zbor.

V večer kulture in umetnosti nas je popeljal Leon Ciglar.

 

Želja, da bi človek pustil za seboj vsaj kanček sledi, vsaj droben spomin, vsaj nekaj besed, verjetno tli v vsakem posamezniku.

Na prireditvi so vsi nastopajoči pustili za seboj v nas neizbrisane sledi. Ne smemo pozabiti, da nas bogatijo prav duhovne in ne materialne vrednote. Ne pozabimo, da kultura ni samo praznik, je tudi vse tisto, kar živimo vsak dan – naši odnosi, prijateljstva, veselje, delo, spoštovanje do drugih, strpnost, bonton, umetnost takšna in drugačna.

 

V prijetnih melodijah in prazničnem vzdušju smo si obljubili, da se zopet snidemo čez eno leto, na večeru kulture.

(Skupno 134 obiskov, današnjih obiskov 1)